To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran, in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletne strani se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.
Pravljice
Pravljice poznamo vsi, ob pravljicah rastejo otroci vseh kultur, a vseeno težko odgovorimo na preprosta vprašanja: “Kaj je pravljica?” “Zakaj jih potrebujemo?” ali celo “Komu so pravljice sploh namenjene?”.
Kljub temu nas to ne bi smelo ovirati pri vstopanju (in vračanju) v čarobni svet čarovnic in princes, junakov in zmajev, velikanov in palčkov, govorečih živali in predvsem močnih sporočil, ki se skozi prostor in čas nenehno spreminjajo, a v bistvu ostajajo nezgrešljivo prepoznavna.
Številni mojstri so iskali preprosto razlago, a se izgubili med naštevanjem razlik med pravljico, mitom, legendo in sorodnimi oblikami pripovedi.
Večina se strinja, da v pravljicah nastopajo nadnaravna bitja (vile, govoreče živali, škrati) in dogodki (osebe spreminjajo podobo, razdalje je mogoče premagovati z neobičajnimi pomočniki ali začaranimi predmeti), da pravljice zabavajo (v najširšem pomenu besede) in vzgajajo (ene bolj, druge manj), da se godijo v nedoločenem času (nekoč, pred davnimi časi) in kraju (za devetimi gorami in vodami) in imajo praviloma srečne konce (kar sicer v številnih primerih ne drži, a zdi se, da imajo tudi pravljice z žalostnimi konci pogosto izpeljanke, kjer se vse dobro konča in v njih glavni junaki živijo srečno do konca svojih dni).