{"id":99,"date":"2024-06-29T10:58:47","date_gmt":"2024-06-29T10:58:47","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=99"},"modified":"2025-03-26T18:08:19","modified_gmt":"2025-03-26T18:08:19","slug":"1001-noc","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/1001-noc\/","title":{"rendered":"1001 no\u010d"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Zbirka 1001 no\u010d (tiso\u010d in ena no\u010d) je zbirka pravljic, povesti, basni in verzov, ki jo poznamo predvsem po Aladinu, Ali Babi, Sinbadu in drugih ‘upe\u0161nicah’. Toda knjiga ponuja mnogo ve\u010d kot le zabavne in pou\u010dne zgodbice. Je izjemno pomemben dokument nekega \u010dasa in odnosov med razli\u010dnimi kulturami, ki zaradi svoje zgodovine \u017ee stoletja buri duhove in nenazadnje navdihuje cele generacije umetnikov.<\/p>\n\n\n\n

Ime<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Naslov 1001 no\u010d je malce zavajajo\u010d, saj mnogi sklepajo, da gre v zbirki za tiso\u010d in eno pravljico, dejansko pa je \u0161tevilo zgodb v zbirki zaradi zna\u010dilnega okvirnega formata (zgodba v zgodbi) prakti\u010dno nemogo\u010de ugotoviti. Tudi, \u010de jih pre\u0161tejemo, se posamezne zgodbe pojavljajo v ve\u010d razli\u010dicah v isti knjigi, prav tako pa se nekatere zgodbe pojavljajo v nekaterih zbirkah, v drugih pa ne.<\/p>\n\n\n\n

Zadeve se s tem \u0161ele za\u010denjajo zapletati. \u010ceprav je v angle\u0161ko govore\u010dem svetu zbirka znana pod naslovom Arabske no\u010di, je osnovna plast zgodb perzijskega izvora, a pod zelo mo\u010dnim vplivom indijske Pan\u010datantre.<\/p>\n\n\n\n

Nanjo so se skozi stoletja (med prvimi dokumenti o obstoju zbirke Tiso\u010d in ena no\u010d<\/a> in njenimi prvimi prevodi v evropske jezike je minilo kakih osem stoletij) nalagale tradicionalne arabske pripovedke in anekdote, pa tudi povsem zgodovinski dogodki, zapisani v svobodnej\u0161i, bolj poeti\u010dni obliki.<\/p>\n\n\n\n

Ko je Antoine Galland (1646-1715) v 17. stoletju v Tur\u010diji kupil sirijski prevod zgodbic in sklenil, da ga predstavi francoskemu dvoru, se je \u0161e dodatno zapletlo. Ker je Galland \u017eivel v obdobju nastanka literarne oblike pravljice (njegov sodobnik je bil denimo Charles Perrault<\/a>), se mu je zdelo samoumevno, da bo ‘izvirnik’ v svojih rokah priredil v skladu s pri\u010dakovanji svoje publike.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Prevajalci in prevodi<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Zbirka 1001 no\u010di je imela \u0161tevilne prevajalce, med katerimi so nekateri pustili mo\u010dnej\u0161i in drugi \u0161ibkej\u0161i pe\u010dat. Galland je vsekakor pomemben, ker je bil prvi. Zgodbice je izdal v dvanajstih knjigah, med katerimi je prva iz\u0161la leta 1701 in zadnja \u0161ele leto po njegovi smrti.<\/p>\n\n\n\n

Vedeti moramo, da je izvirna zbirka namenjena odrasli publiki, saj so osnovne teme ljubezenske, veliko je strasti, prevaranih soprogov in spletkarskih \u017eena, krvavega ma\u0161\u010devanja in drugih za otroke in mladino neprimernih vsebin. Galland je med prevajanjem zgodbice ‘o\u010distil’, kar pa ne velja za drugega pomembnega prevajalca, ki je zbirko prinesel v angle\u0161ko govore\u010di svet.<\/p>\n\n\n\n

Richard Burton je bil pri prevajanju prav tako drzen kot sicer v \u017eivljenju (med drugim je bil tudi vohun). So\u010dne prizore iz 1001 no\u010di je ne le pustil, ampak dodatno poudaril s slikovitimi podrobnostmi in opombami pod \u010drto, kjer je dodatno pojasnil intimnosti, ki so se mu zdele zanimive za publiko.<\/p>\n\n\n\n

Andrew Lang, sloviti zbiralec pravljic in urednik, je \u0161el v druo skrajnost. Iz zbirke, naslovljene Pravljice tiso\u010d in ene no\u010di je odstranil vse sporne elemente in bil pri tem tako povr\u0161en, da je marsikatera zgodba ne le izgubila svojo dinamiko, ampak tudi dramatur\u0161ko logiko. Med desetinami Langovih knjig prav ta velja ze eno najslab\u0161ih.<\/p>\n\n\n\n

Med sodobnimi prevodi moramo omeniti predvsem dva. Jean-Charles Mardrus je pripovedke prevedel v francoski in nato Edward Mathers v angle\u0161ki jezik. Tako nastala zbirka velja za najbolj\u0161o trenutno dostopno v angle\u0161kem jeziku. Namenjena je zrelejsi publiki, saj je v njej \u0161e vedno ve\u010dina ‘odraslih’ prizorov.<\/p>\n\n\n\n

Drugi pomemben prevod je podpisal Muhsin al-Musawi, ki je pravljice priredil za otro\u0161ko publiko, a se stroka strinja, da je svoje delo opravil zares vrhunsko in zgodbe zaradi \u0161tevilnih rezov niso osiroma\u0161ene in so \u0161e vedno izjemno zanimive.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Vplivi<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

\u010ceprav je zbirka kritike dolgo pustila hladne (o\u010ditali so ji na primer \u0161ibko pripovedno mo\u010d in preveliko krutost), je imela izjemno velik vpliv na kulturo v Zahodnem svetu. Sorodne motive najdemo tako v Bocacciovem Dekameronu, kot Chaucerjevih Canterburyjskih povestih. Tudi Hans Christian Andersen<\/a> je priznal, da je njegov V\u017eigalnik navdihnila zgodba o Aladinu in \u010dude\u017eni svetilki.<\/p>\n\n\n\n

Zgodbe niso o\u010darale in za\u010darale le Charlesa Dickensa, Edgarja Alana Poeja, Roberta Louisa Stevensona in druge literate, ampak tudi slikarje, skladatelje in arhitekte. Mirno lahko re\u010demo, da nobena druga neevropska knjiga ni pustila tak\u0161nega pe\u010data v Zahodnem svetu kot prav zbirka 1001 no\u010di.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce ne tiso\u010d in ena, koliko potem?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

V zadnjih letih ve\u010d literarnih zgodovinarjev posku\u0161a odkriti, koliko zgodb je pravzaprav v zbirki. \u010ce izhajamo iz Gallandovega prevoda, jih je bilo namre\u010d le nekaj \u010dez dvesto, ob nenehnem dodajanju zgodb, ki so prihajale iz eksoti\u010dnih okolij, pa je \u0161tevilo v 19. stoletju \u017ee naraslo prek tiso\u010dice.<\/p>\n\n\n\n

Toda \u017ee Gallandov ‘izvirnik je problemati\u010den iz ve\u010d razlogov. Najprej zaradi zgodb, ki jih stroka ni uspela najti v orientalski pripovedni tradiciji (za Aladina, Ali Babo in \u0161e nekaj zgodb mnogi sumijo, da ju je napisal kar Galland sam), potem zaradi o\u010ditnih vplivov sredozemske mitologije (nekateri prizori v Sinbadu so na primer skoraj identi\u010dni prizorom v Odiseji).<\/p>\n\n\n\n

Ne nazadnje so tu \u0161e novej\u0161a odkritja, ki ka\u017eejo, da je Galland imel na voljo nepopolno zbirko in je bilo zgodb v zbirki \u017ee stoletja pred njegovim rojstvom ve\u010d, kot jih je on kasneje prevedel. 1001 no\u010d torej \u0161e vedno ponuja tiso\u010d in eno skrivnost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zbirka 1001 no\u010d (tiso\u010d in ena no\u010d) je zbirka pravljic, povesti, basni in verzov, ki jo poznamo predvsem po Aladinu, Ali Babi, Sinbadu in drugih ‘upe\u0161nicah’. Toda knjiga ponuja mnogo ve\u010d kot le zabavne in pou\u010dne zgodbice. Je izjemno pomemben dokument nekega \u010dasa in odnosov med razli\u010dnimi kulturami, ki zaradi svoje zgodovine \u017ee stoletja buri […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-99","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/99","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=99"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/99\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":299,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/99\/revisions\/299"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=99"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}