{"id":97,"date":"2024-06-29T10:57:37","date_gmt":"2024-06-29T10:57:37","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=97"},"modified":"2025-03-26T18:57:08","modified_gmt":"2025-03-26T18:57:08","slug":"andersenove-pravljice","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/andersenove-pravljice\/","title":{"rendered":"Andersenove pravljice"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Te\u017eko je najti knji\u017eno zbirko, ki bi naredila tak vtis kot Andersenove pravljice. Nesmrtne pripovedi Deklica z v\u017eigalicami, Cesarjeva nova obla\u010dila, Sne\u017ena kraljica, Lete\u010di kov\u010dek in druge so del otro\u0161tva milijonov de\u010dkov in deklic po vsem svetu.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj so pravljice, ki jih je podpisal Hans Christian Andersen<\/a>, tako vplivne?<\/p>\n\n\n\n

Najprej so bile ljudske pravljice<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pravljico v njeni divji, neukrotljivi obliki so za\u010deli sistemati\u010dno zapisovati v 19. stoletju, ko sta seveda prednja\u010dila brata Grimm<\/a>.<\/a><\/p>\n\n\n\n

\u0160tevilni zbiralci so po vsej Evropi zapisovali in predelovali pravljice in tudi Hans Andersen je svoje prve pravljice zapisal po ljudskem izro\u010dilu. Pal\u010dica, Miklav\u017e in Miklav\u017eek, Cvetlice male Ide in Kralji\u010dna na zrnu graha so le nekatere med njimi. Toda po nekaj spogledovanja s folkloro bli\u017enje in daljne okolice (pri pravljici V\u017eigalnik je na primer z veliko \u017elico zajemal iz Aladina in zbirke 1001 no\u010d<\/a>) je Andersen napravil korak naprej in napisal svojo prvo povsem avtorsko pravljico Stanovitni kositrni vojak.<\/p>\n\n\n\n

\"vzigalnik-pravljica-h-c-andersena-ilustracija-harry-clarke\"
V\u017eigalnik (Harry Clarke)<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u017de prej so bralci lahko opazili izjemno mo\u010dna \u010dustva, ki jih je Hans Christian vna\u0161al v svoje pripovedi (lep primer je Mala morska deklica), v Stanovitnem kositrnem vojaku pa so \u017ee ve\u010d kot o\u010ditni tudi avtobiografski elementi.<\/p>\n\n\n\n

Na\u010din, kako vojak sprejema vse, kar se mu godi, prav do bridkega konca, je lep opis avtorjevega odnosa do ljubezni, kjer je vse \u017eivljenje ostal predvsem opazovalec in si ni nikdar uspel najti primernega \u017eivljenjskega sopotnika.<\/p>\n\n\n\n

Prav tako je prepoznati njegov odnos do dru\u017ebe, v kateri se je vedno po\u010dutil pritepenca, in dru\u017ebenih razmer, ki jih ni odobraval (v \u0161tevilnih pravljicah se jim celo odkrito posmehuje), a jih je sam moral sprejeti.<\/p>\n\n\n\n

Andersen v svojih pravljicah<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pisatelj bi zlahka zaigral v \u0161tevilnih svojih pravljicah, saj njegova \u017eivljenjska pot v veliki meri spominja na pravljici Grdi ra\u010dek ali Pal\u010dica. Prav tako ga prepoznamo v lepi in \u017ealostni pravljici Slavec, kjer z grenkobo razkriva, da je nekaterim sicer dovoljeno odkrivati najve\u010dje dragocenosti, a jim to \u0161e ne daje pravice vsaj gledati gospodarja, ko v dragocenosti u\u017eiva.<\/p>\n\n\n\n

Pravljice Hansa Christiana Andersena smo pri nas dobili v razli\u010dnih prevodih, a \u017eal so mnogi zaradi na\u0161ega nekdanjega politi\u010dnega sistema zelo osiroma\u0161eni. Andersen je bil namre\u010d globoko religiozen in v socializmu so vsako omembo boga preprosto \u010drtali.<\/p>\n\n\n\n

\"deklica-z-vzigalicami-pravljica-hansa-christiana-andersena-ilustracija-honor-charlotte-appleton\"<\/figure>\n\n\n\n

Ker je bila marsikje poeti\u010dna pripoved prepletena z religioznimi utrinki, ali pa je bilo kon\u010dno sporo\u010dilo povezano z vero v posmrtno \u017eivljenje (lep primer je Deklica z v\u017eigalicami), se velja pri branju Andersenovih pravljic nasloniti predvsem na novej\u0161e prevode.<\/p>\n\n\n\n

Na splo\u0161no je jezik izjemno pomemben dejavnik v njegovih pravljicah, saj je Andersen zaradi svojeha pomanjkljivega poznavanja slovnice in pravopisa skozi celotno kariero ostal povsem blizu izvirnemu na\u010dinu ljudskega pripovedni\u0161tva, zaradi katerega so Andersenove pravljice vsaj v izvirniku \u0161e vedno sve\u017ee in privla\u010dne kot ob svojem izidu.<\/p>\n\n\n\n

Morajo imeti pravljice vedno sre\u010dne konce?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Andersen ni mislil tako. Svoje pripovedi je pogosto zaklju\u010dil z grenkobo in razo\u010daranjem. Otroku, ki pozna le sodobne risane priredbe, je \u017ealost sicer prihranjena, a je tudi prikraj\u0161an.<\/p>\n\n\n\n

\"grdi-racek-pravljica-h-c-andersena-ilustracija-theo-van-hoytema\"<\/figure>\n\n\n\n

Andersen je namre\u010d verjel, da mora pravljica, kljub \u017ealostnemu koncu vseeno tola\u017eiti in v svoja najbolj uspela dela je vgradil \u010dudovita sporo\u010dila, ob katerih morda pote\u010de kak\u0161na solza, a je to solza o\u010di\u0161\u010denja, po kateri svet vidimo v druga\u010dni, svetlej\u0161i lu\u010di.<\/p>\n\n\n\n

S tak\u0161nimi pravljicami bo otrokov domi\u0161ljijski in \u010dustveni razvoj nedvomno bogatej\u0161i, zato se nikar ne spra\u0161ujmo, ali jih otroku brati, ampak kdaj, katere in kako. Andersenove pravljice so prelepe, da bi jih zamudili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Te\u017eko je najti knji\u017eno zbirko, ki bi naredila tak vtis kot Andersenove pravljice. Nesmrtne pripovedi Deklica z v\u017eigalicami, Cesarjeva nova obla\u010dila, Sne\u017ena kraljica, Lete\u010di kov\u010dek in druge so del otro\u0161tva milijonov de\u010dkov in deklic po vsem svetu. Zakaj so pravljice, ki jih je podpisal Hans Christian Andersen, tako vplivne? Najprej so bile ljudske pravljice Pravljico v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-97","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/97","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=97"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/97\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":301,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/97\/revisions\/301"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=97"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}