{"id":93,"date":"2024-06-29T10:56:02","date_gmt":"2024-06-29T10:56:02","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=93"},"modified":"2025-03-26T18:34:43","modified_gmt":"2025-03-26T18:34:43","slug":"carovnistvo","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/carovnistvo\/","title":{"rendered":"\u010carovni\u0161tvo na Slovenskem"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

V Evropi so \u010darovni\u0161tvo za\u010deli zakonsko preganjati v srednjem veku, a na Slovenskem so procesi dosegli vrhunec \u0161ele v 17. stoletju. Nekateri odmevajo \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

Proti koncu srednjega veka jih je kr\u0161\u010danska cerkev za\u010dela povezovati s hudi\u010dem, \u010darovni\u0161tvo je postalo nekak\u0161no versko odpadni\u0161tvo in postavljeni so bili temelji za sistemati\u010dne pregone. V naslednjih stoletjih se je iz preganjanja \u010darovnic razvil pravi posel in slovenske de\u017eele, ki so bile pod nem\u0161ko, oziroma avstrijsko upravo, niso bile pri tem nobena izjema.<\/p>\n\n\n\n

Pri nas so bili najbolj odmevni \u010darovni\u0161ki pregoni na \u0160tajerskem in Notranjskem, kjer je nekaj takoimenovanih krvnih sodnikov na grmado spravilo desetine \u010darovnic, ki so jih pred tem \u0161e mu\u010dili s skrajno sadisti\u010dnimi domislicami.<\/p>\n\n\n\n

Srednji vek le ni bil tako mra\u010den<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Vse preve\u010dkrat pozabljamo, da je lov na \u010darovnice<\/a> del \u010dlove\u0161ke tradicije \u017ee od nekdaj, saj omenjanje magije in magov najdemo prakti\u010dno v vseh obdobjih in kulturah. S \u010darovnicami se ubadajo mitologije vsega sveta, najdemo jih v gr\u0161kih tragedijah, Shakespearjevih delih, zbirki 1001 no\u010d<\/a>, afri\u0161kih basnih in skandinavskih legendah.<\/p>\n\n\n\n

O njih je rad pisal Andersen<\/a>, veliko pozornosti sta jim namenila brata Grimm. Seveda pa je te\u017eko lo\u010diti med ljudmi, ki so v copranje zares verjeli in ljudmi, ki so le posku\u0161ali izkoristiti lahkovernost drugih.<\/p>\n\n\n\n

V kategorijo \u010darovnikov lahko tako uvrstimo \u0161e vede\u017eevalce, astrologe in druge poznavalce okultnih znanosti, ki so pogosto pri\u0161li navzkri\u017e z aktualno zakonodajo. Smrtno kazen za \u010darovni\u0161tvo je predvideval \u017ee Hamurabijev zakonik pred skoraj \u0161tirimi tiso\u010dletji. Vendar je verjetno dobro vedeti, da je bila predvidena kazen tudi za la\u017eno ovadbo, kar se kasneje ni dogajalo.<\/p>\n\n\n\n

Kljub nepopolnim zgodovinskim zapisom iz tistega, kar vendarle je na voljo, ocenjujejo, da so v antiki mno\u017ei\u010dno lovili in morili \u010darovnice (predvsem \u017eenske so bile od nekdaj povezane z magijo, poglavitni razlog za to pa je verjetno sposobnost rojevanja). Posebej radi so jih krivili za bolezni ljudi in \u017eivine ter razli\u010dne vremenske te\u017eave.<\/p>\n\n\n\n

Srednji vek \u010darovnicam ni bil bistveno bolj naklonjen, a vse mo\u010dnej\u0161a Cerkev je v Evropi preganjanje \u010darovnic vse glasneje ozna\u010devala za praznoverje, ki bi ga dru\u017eba morala prerasti. Okrog leta tiso\u010d se je ob pri\u010dakovanju konca sveta, \u0161tevilnih vojnah in nekaterih naravnih nesre\u010dah mo\u010dno okrepila vera v hudi\u010da. Z njim so za\u010deli povezovati versko odpadni\u0161tvo in \u010darovni\u0161tvo.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Ustanovljena je bila inkvizicija. Za obto\u017eene so predvideli mu\u010denje in stroge kazni. Tudi se\u017eiganje na grmadi. Ker so bili procesi proti odpadnikom v na\u010delu bolj namenjeni v poduk ostalim kot prevzgoji obto\u017eenih, je bila odmevnost velika in procesi so se za\u010deli \u0161iriti po Evropi in kasneje celo v Ameriko.<\/p>\n\n\n\n

Vklju\u010ditev \u010darovni\u0161tva med prestopke, ki so se jih lahko lotevali z inkvizicijskimi metodami, se je zgodila \u0161ele ob koncu 15. stoletja, se pravi na prelomu srednjega v novi vek. Pri nas smo se coprni\u0161tva uradno lotili \u0161e kasneje in do\u017eiveli dva velika vala procesov: ob koncu 16. in v drugi polovici 17. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Na Slovenskem<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

V drugi polovici 17. stoletja je bilo na slovenskem ozemlju \u010dutiti posledice smrtonosnih bolezni, vojn in vremenskih neprilik. Ljudje so bili v iskanju krivca pripravljeni storiti marsikaj in \u010darovnice so bile kar pripravna tar\u010da.<\/p>\n\n\n\n

Da je bilo med obdol\u017eenimi \u010darovni\u0161tva precej ve\u010d \u017eensk kot mo\u0161kih gre pripisati tudi dejstvu, da je veliko mo\u0161kih pomrlo v vojnah in zaradi bolezni (po nekaterih podatkih je kuga vzela kar \u0161estkrat ve\u010d mo\u0161kih kot \u017eensk), zato je bilo po vaseh sorazmerno veliko samskih \u017eensk, ki so se pre\u017eivljale kakor so pa\u010d vedele in znale. Marsikatera se je tako sosedom zazdela ‘\u010dudna’ ali pa jim je bila preprosto v napoto.<\/p>\n\n\n\n

Vero v \u010darovni\u0161tvo gre gotovo iskati \u0161e v povezanosti \u010dloveka z naravo, saj so ljudje radi u\u017eivali razli\u010dne halucinogene pripravke iz kristavca in vol\u010dje \u010de\u0161nje, kar je marsikoga prepri\u010dalo v sposobnost letenja in sre\u010devanje z razli\u010dnimi spa\u010dki. Iz razpolo\u017eljivih podatkov lahko prav tako sklepamo, da je bilo coprni\u0161tva najve\u010d v najbolj vinorodnih krajih, pri nas je izstopal Ljutomer z okolico.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\u010carovni\u0161ki procesi so v slovenskih de\u017eelah potekali podobno kot drugje po srednji Evropi, kjer je bilo tudi dale\u010d najve\u010d lova na \u010darovnice. Po obto\u017ebi so osumljeno priprli in zasli\u0161al jo je posebej usposobljeni krvni sodnik. Ker vsa de\u017eelna sodi\u0161\u010da niso imela potrebnih pristojnosti, je sodnik pogosto pripotoval iz drugih krajev in s seboj pripeljal \u0161e rablja in opremo za zasli\u0161evanje.<\/p>\n\n\n\n

Vsekakor moramo posebej omeniti zloglasni \u010darovni\u0161ki stol, ki je bil krog in krog prekrit z bodicami in je na njem prakrti\u010dno vsak priznal, kar so mu zasli\u0161evalci namignili, a \u0161e pred tem so rablji preizkusili celo vrsto drugih metod. \u010ceprav je zakon omejeval trajanje mu\u010denja na eno uro in prepovedoval njegovo ponavljanje, so zasli\u0161evalci znali obiti omejitve (bilo je tudi posebej omenjeno, da omejitve za Cigane in Jude ne veljajo).<\/p>\n\n\n\n

Tako so zapisani primeri z desetinami ur mu\u010denja, po katerih so \u017ertve izdihnile od iz\u010drpanosti, sodniki pa mirno zapisali, da jih je vzel hudi\u010d. Obto\u017eene so ves \u010das vedele, da se bo mu\u010denje kon\u010dalo, ko bodo priznale svoje ne\u010dednsti in na\u0161tele \u010dim ve\u010d svojih pajda\u0161ev. Ugotoviti so morale le, kaj bi sodnik rad sli\u0161al.<\/p>\n\n\n\n

Kaj so torej delale slovenske coprnice?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Slovenske \u010darovnice so na zasli\u0161anjih ve\u010dinoma poro\u010dale o mazanju s \u010darovni\u0161ko mastjo, ki jim je omogo\u010dala letenje (na metli, burklah ali kozlih) na skrivna mesta. Najve\u010d \u010darovni\u0161kih shodov je bilo tako menda na Kleku, Slivnici in Pohorju, coprni\u0161tvo pa posebej razpaseno ob Cerni\u0161kem jezeru, ki je s svojim skrivnostnim presihanjem stoletja burilo domi\u0161ljijo in ustvarjalo pogoje za vero v magi\u010dno.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Na skrivnih shodih so \u010darovnice plelesale ob ognju, poljubljale kozlovo zadnjico in se predajale mesenim u\u017eitkom. Poro\u010dene so tak\u0161no odsotnost prikrile tako, da so v posteljo ob soproga polo\u017eile metlo, ki je prek no\u010di prevzela podobo \u017eenske. Hudi\u010d jih je seveda nau\u010dil vsakovrstnih umetnij.<\/p>\n\n\n\n

\u010carovnice so tako delale to\u010do, ki je delala \u0161kodo sosedom, ne pa tudi njim, znale so na daljavo pomolzti sosedovo kravo ali mu ukrasti jajca, me\u0161ale so ljubezenske napoje, rade so tudi poslale bolezen nad \u017eivino ali sova\u0161\u010dana. Ker so coprni\u0161ke ve\u0161\u010dine prena\u0161ale naprej, je bila prakti\u010dno vsaka \u010darovnica povezan \u0161e z drugimi.<\/p>\n\n\n\n

Tako se je dogajalo, da so med procesi sova\u0161\u010danke ovajale druga drugo in je isti sodnik ostal v okraju ve\u010d let, dokler ni ‘po\u010distil coprni\u0161ke zalege’. \u010ceprav se je manj kot polovica \u010darovni\u0161kih procesov v Evropi kon\u010dala s smrtno obsodbo, je bilo sodstvo v na\u0161ih krajih bistveno bolj u\u010dinkovito, saj je bilo obsojenih in usmr\u010denih blizu 90 odstotkov obto\u017eenih (podatki so nepopolni tudi zato, ker so mnogi umrli \u017ee med zasli\u0161anjem).<\/p>\n\n\n\n

Seveda tak\u0161no sojenje ni bilo zastonj. Celoten postopek je potekal z natan\u010dno dolo\u010denim cenikom, kjer je bilo predvideno, ocenjeno in obdav\u010deno vse, od puljenja dlak in nohtov do rezanja udov in kon\u010dnega davljenja in celo sodnikovega kosila na dan usmrtitve. Posebej hude gre\u0161nike so na mori\u0161\u010de pospremili ob \u0161\u010dipanju z razbeljenimi kle\u0161\u010dami in jih \u017eive se\u017egali na grmadi.<\/p>\n\n\n\n

In danes?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Danes smo ob tak\u0161nem praznoverju in \u0161e posebej izkazani \u010dlove\u0161ki krutosti po pravici zgro\u017eeni, a marsikje preprosti ljudje \u0161e vedno verjamejo v copranje in hudi\u010da. Pam tudi, \u010de ne bi. Kot lahko razberemo iz literature, na primer iz Viso\u0161ke kronike ali zgodb o Veroniki Deseni\u0161ki, tudi oprostitev obto\u017ebe \u010darovni\u0161tva ni nujno prinesla sre\u010de. Ljudje smo \u017eal drug drugemu najve\u010dji coprniki …<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Evropi so \u010darovni\u0161tvo za\u010deli zakonsko preganjati v srednjem veku, a na Slovenskem so procesi dosegli vrhunec \u0161ele v 17. stoletju. Nekateri odmevajo \u0161e danes. Proti koncu srednjega veka jih je kr\u0161\u010danska cerkev za\u010dela povezovati s hudi\u010dem, \u010darovni\u0161tvo je postalo nekak\u0161no versko odpadni\u0161tvo in postavljeni so bili temelji za sistemati\u010dne pregone. V naslednjih stoletjih se […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-93","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=93"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":312,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/93\/revisions\/312"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=93"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}