{"id":91,"date":"2024-06-29T10:54:52","date_gmt":"2024-06-29T10:54:52","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=91"},"modified":"2025-03-26T18:36:01","modified_gmt":"2025-03-26T18:36:01","slug":"perrault","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/perrault\/","title":{"rendered":"Charles Perrault"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Danes ga poznamo kot avtorja najbolj znanih pravljic, kot so Rde\u010da kapica, Obuti ma\u010dek, Pepelka, Trnulj\u010dica in druge.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav je zapisal \u0161e marsikaj drugega, in se je s pravljicami za\u010del ukvarjati \u0161ele nekaj let pred smrtjo, ga zgodovina pomni predvsem po teh. Pravzaprav velja za utemeljitelja sodobne pravljice.<\/p>\n\n\n\n

Perrault – umetnik in birokrat<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Charles Perrault je bil francoski mislec, pesnik, pisatelj in kritik, ki se je rodil 12. januarja 1628 v Parizu kot sedmi otrok v eni bogatej\u0161ih me\u0161\u010danskih dru\u017ein. Tako kot njegov o\u010de, je \u0161tudiral in diplomiral pravo in se kot pravnik tudi zaposlil v svoji prvi slu\u017ebi.<\/p>\n\n\n\n

Tri leta kasneje se je kot tajnik pridru\u017eil bratu, ki je postal glavni pobiralec davkov v Parizu (ta polo\u017eaj si je kupil). Ker je Charlesov brat postal prakti\u010dno desna roka finan\u010dnega ministra Colberta, so se odprla vrata pala\u010de Ludvika XIV tudi Charlesu.<\/p>\n\n\n\n

Sodeloval je v \u0161tevilnih zanimivih projektih, povezanih z znanostjo in umetnostjo. Tako je na primer prav on predlagal, da bi v labirintu, ki so ga zgradili ob pala\u010di Versailles, postavili kipe s prizori iz najbolj znanih Ezopovih basni, da bi se sin Son\u010dnega kralja la\u017eje in z ve\u010djim veseljem u\u010dil.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Pri 44 letih se je poro\u010dil s \u010detrt stoletja mlaj\u0161im dekletom, ki je umrlo po rojstvu \u010detrtega otroka in komaj \u0161estih letih zakona.<\/p>\n\n\n\n

Perrault je nadaljeval svojo kariero v kraljevi administraciji in vmes vneto pisal predvsem pesnitve, med katerimi so bile najodmevnej\u0161e hvalnice kralju in drugim pomebnim osebam.<\/p>\n\n\n\n

Znan je tudi po tem, da je spro\u017eil \u017eivahen prepir med avtorji del v klasi\u010dnem in sodobnem slogu. Perrault je bil vnet zagovornik sodobne umetnosti, ki jo je za zagovarjal kot precej bolj\u0161o in primernej\u0161o 17. stoletju.<\/p>\n\n\n\n

Po smrti svojega mogo\u010dnega zaveznika Colberta je zelo hitro izgubil vse priviligirane in dobro pla\u010dane polo\u017eaje na dvoru. Sklenil se je posvetiti vzgoji svojih otrok, med katerimi je imel najmlaj\u0161i sedem let. Njegova prva knjiga pravljic, ki jo je napisal pri 67 letih, je bila pravzaprav u\u010dni pripomo\u010dek, ki je nastal med pou\u010devanjem njegovih otrok.<\/p>\n\n\n\n

Pravljice mame Goske<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Perrault je leta 1694 izdal tri danes manj znane pravljice v verzih in tri leta kasneje \u0161e osem pravljic v prozi. Knjiga z naslovom Pou\u010dne zgodbe in povesti iz preteklosti je bila takoj\u0161en hit. V njej je zbral znane pripovedi iz ljudskega izro\u010dila, vendar je njihovo divjo, fantasti\u010dno obliko zapisal v sodobni, bolj domi\u0161ljeni in u\u010dinkoviti obliki in na koncu vsake pravljice dodal \u0161e vzgojno sporo\u010dilo v duhoviti rimi.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Danes se Perraultove pravljice marsikomu ne zdijo ve\u010d primerne za otroke, saj je denimo v Rde\u010di kapici predvsem poudarjal nevarnosti, ki so jim izpostavljena mlada dekleta ob sre\u010danjih s prebrisanimi mo\u0161kimi, njegov Sinjebradec je pripoved o mno\u017ei\u010dnem morilcu, v Trnulj\u010dici pa izvemo, da je mati princa, ki re\u0161i spe\u010do lepotico, ljudo\u017eerka, ki uka\u017ee ubiti in si postre\u010di tako snaho kot njena otroka. \u010ce ni\u010d drugega, je danes \u0161e najbli\u017eje dana\u0161njemu pojmovanju pravljice Perraultova Pepelka.<\/p>\n\n\n\n

Charles Perrault je ‘izumil’ vilo, ki za\u010dara bu\u010do v ko\u010dijo in mi\u0161ke v slu\u017eabnike, prav tako se je on domislil steklenih \u010develjcev, za katere so dolgo domnevali, da so postai stekleni zaradi napake pri prevajanju, \u010deprav strokovnjaki v to ne verjamejo.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav sta brata Grimm<\/a> dobro stoletje kasneje zapisala lep\u0161o in dramatur\u0161ko bolj dodelano Pepelko, je Perraultova predvsem po zaslugi risanega filma, ki ga je posnel Walt Disney<\/a>, znana ve\u010dini otrok po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Charles Perrault je umrl 16. maja 1703. Prevoda Pravljic mame Goske, kot so kasneje imenovali njegovo knjigo po podnaslovu izvirnika, sicer ni do\u017eivel, a njegove pravljice spadajo \u0161e danes med najbolj znane in najdragocenej\u0161e primerke v zgodovini literature.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Danes ga poznamo kot avtorja najbolj znanih pravljic, kot so Rde\u010da kapica, Obuti ma\u010dek, Pepelka, Trnulj\u010dica in druge. \u010ceprav je zapisal \u0161e marsikaj drugega, in se je s pravljicami za\u010del ukvarjati \u0161ele nekaj let pred smrtjo, ga zgodovina pomni predvsem po teh. Pravzaprav velja za utemeljitelja sodobne pravljice. Perrault – umetnik in birokrat Charles Perrault […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-91","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=91"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":317,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/91\/revisions\/317"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=91"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}