{"id":89,"date":"2024-06-29T10:53:36","date_gmt":"2024-06-29T10:53:36","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=89"},"modified":"2025-03-26T18:37:35","modified_gmt":"2025-03-26T18:37:35","slug":"grimmove-pravljice","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/grimmove-pravljice\/","title":{"rendered":"Grimmove pravljice"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Pravljice bratov Grimm, kot so Snegulj\u010dica, Janko in Metka, Rde\u010da kapica, \u0160picparkeljc, Motovilka, \u017dabji kralj, Pepelka, Trnulj\u010dica in druge pravljice so, \u010deprav ne vedno v njunem zapisu, znane skoraj vsakemu otroku.<\/p>\n\n\n\n

Nekatere med njimi se predvsem zaradi nasilnih prizorov danes marsikomu ne zdijo ve\u010d primerno \u010dtivo za najmlaj\u0161e, a vrednote, ki jih zagovarjajo, \u010deprav ob\u010dasno staromodne, \u0161e vedno predstavljajo okostje vrednot zahodne civilizacije.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj ravno Grimmove pravljice predstavljajo enega temeljev sodobne dru\u017ebe?<\/p>\n\n\n\n

Brata Grimm in pravljice<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Jakob in Wilhelm sta v pravljicah predvsem iskala prilo\u017enost za vzgajanje. Ker sta jih zapisovala v obdobju prehoda iz fevdalnega v kapitalisti\u010dni sistem, ko so se marsikatera pravila postavljala na novo, sta dajala v pravljicah predvsem poudarek vrednotam, ki sta jih zagovarjala sama. Kdor meni, da njune pravljice pripovedujejo predvsem o boju med dobrim in zlom, se zelo moti. Klasi\u010dne pravljice so bile zapisane z mislijo na dajanje vzgleda.<\/p>\n\n\n\n

Zato ne govorijo toliko o sre\u010dnih koncih, kot o prevzemanju odgovornosti. Pomislimo na Zlato ptico, kjer trije bratje drug za drugim \u010duvajo jablano. Vsak med njimi je za eno no\u010d prevzel odgovornost, to je storil sam, saj je odgovornost stvar posameznika, in le enemu je uspelo ostati buden. Za svoj resen in odgovoren odnos je bil na koncu tudi nagrajen.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

V pravljicah bratov Grimm je izjemno pomembna dana beseda. Kralj od svoje h\u010dere v \u017dabjem kralju brez vakega popu\u0161\u010danje zahteva, da dr\u017ei besedo, pa \u010deprav se ji \u017eabec o\u010ditno gnusi. Gosja pastirica posku\u0161a dr\u017eati svojo besedo kljub temu, da je bila ta nedvomno izsiljena in dana pokvarjenki. Mlinarjeva h\u010di v \u0160picparkeljcu zastavi svoje \u017eivljenje za nespametno obljubo svojega o\u010deta. V nastajajo\u010di me\u0161\u010danski dru\u017ebi je bila dana beseda o\u010ditno izjemnega pomena, ne nazadnje pa sta imela oba Grimma tudi precej pravni\u0161kega znanja.<\/p>\n\n\n\n

Grimove pravljice in psihologija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Grimma sta zgodaj ostala brez o\u010deta. Nikakor ni naklju\u010dje, da je v njunih najbolj znanih in literarno najmo\u010dnej\u0161ih pravljicah o\u010de tako pogosto mrtev, odsoten ali vsaj nezainteresiran. Le pomislimo na Rde\u010do kapico, kjer ga sploh ni, Pepelko in Snegulj\u010dico, kjer je nenehno zdoma ali Trnulj\u010dico in Janka in Metko, kjer je \u010de kot najmo\u010dnej\u0161a avtoriteta v zgodbi nima mo\u010di, da bi dogodke usmerjal po svojih \u017eeljah.<\/p>\n\n\n\n

Brata Grimm<\/a> sta pokojnega o\u010deta ohranila v idealiziranem spominu. Zanju je bil njegov lik nedotakljiv in \u017ee misel, da bi v pravljicah o\u010de napravil kak\u0161no napako, je bila zanju nesprejemljiva. \u017dal se zelo pogosto zgodi prav to. O\u010detje delajo napake. Zato sta tak\u0161ne pravljice pridno predelovala.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Lep primer je pravljica o Janku in Metki, kjer v starej\u0161i, francoski ina\u010dici, o\u010de (in ne ma\u010deha, ki je tam sploh ni) predlaga, da bi otroke (tam jih je ve\u010d, ne le dva) pustili v gozdu. Lik pokvarjenega princa, ki je svojo soprogo prevaral s spe\u010do lepotico, sta v Trnulj\u010dici prikazala kot juna\u0161kega re\u0161itelja, za mlinarjevo neumno hvalisanje v \u0160picparkeljcu pa sta okrivila hudi\u010da.<\/p>\n\n\n\n

Najhvale\u017enej\u0161i negativni liki so postale \u017eenske. Mama, v starih pravljicah prav tako pogosto krivi\u010dna in nepo\u0161tena, ki sta jo Jakob in Wilhelm obo\u017eevala, seveda ni pri\u0161la v po\u0161tev, zato sta uvedla ma\u010deho, kar so kasneje z navdu\u0161enejm sprejeli psihologi s Freudom in Jungom na \u010delu.<\/p>\n\n\n\n

Lik ma\u010dehe naj bi otroku omogo\u010dal raz\u010distiti svoje najte\u017eje \u010dustvne stiske. Vsaka mati namre\u010d svojega otroka prej ali slej razo\u010dara, ko ne more ali no\u010de ugoditi kak\u0161ni njegovi \u017eelji. Tedaj je otrok jezen nanjo in bi jo najraje kaznoval, a za to nima mo\u010di, pa tudi ne prave \u017eelje, saj je vendar njegova mama, oseba, ki mu je najbli\u017eje in jo ima najraje.<\/p>\n\n\n\n

No, z ma\u010deho, ki jo praviloma na koncu pravljice doleti kruta kazen, lahko skupaj z junakom pravljice ob\u010duti zadovoljstvo ob kaznovanju matere (neprave) in se nato pomirjen stisne v naro\u010dje svoje (prave) matere. Ko Grimmove pravljice spoznamo nekoliko bolje, nas njihova psiholo\u0161ka mo\u010d zares ne more pustiti hladnih!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pravljice bratov Grimm, kot so Snegulj\u010dica, Janko in Metka, Rde\u010da kapica, \u0160picparkeljc, Motovilka, \u017dabji kralj, Pepelka, Trnulj\u010dica in druge pravljice so, \u010deprav ne vedno v njunem zapisu, znane skoraj vsakemu otroku. Nekatere med njimi se predvsem zaradi nasilnih prizorov danes marsikomu ne zdijo ve\u010d primerno \u010dtivo za najmlaj\u0161e, a vrednote, ki jih zagovarjajo, \u010deprav ob\u010dasno […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-89","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=89"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":322,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/89\/revisions\/322"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=89"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}