{"id":87,"date":"2024-06-29T10:52:38","date_gmt":"2024-06-29T10:52:38","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=87"},"modified":"2025-03-26T18:39:51","modified_gmt":"2025-03-26T18:39:51","slug":"andersen","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/andersen\/","title":{"rendered":"Hans Christian Andersen: \u017eivljenje kot pravljica"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Andersen in njegove pravljice so v zgodovino otro\u0161ke literature zapisani z zlatimi \u010drkami. Danski pravlji\u010dar se je podpisal pod \u0161tevilne klasi\u010dne pravljice, ki pa jih danes mnogi poznajo le prek risank, ki jih je okusu trga priredil Disney.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce \u017eelimo Andersenove pravljice zares spoznati in bolje razumeti, je smiselno spoznati Andersenov \u017eivljenjepis. Tudi njegova \u017eivljenjska zgodba je namre\u010d svojevrstna pravljica.<\/p>\n\n\n\n

Otro\u0161tvo in mladost<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Hans Christian se je rodil 2. aprila 1805 v danskem oto\u0161kem mestu Odense.<\/p>\n\n\n\n

Njegov o\u010de je verjel, da je v sorodu z visokim plemstvom, a raziskave zgodovinarjev tega niso uspele dokazati. Obstajajo pa posredni dokazi, da je bil eden Andersenovih prednikov nezakonski potomec pripadnika kraljeve dru\u017eine. Hans Christian je bil edinec. Njegov o\u010de je bil \u010devljar in mati perica. \u010ceprav so bili revni, je imel na otro\u0161tvo lepe spomine.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olo ni rad hodil, raje se je zabaval z lutkami, s katerimi je uprizarjal prave predstave na vrtu pred hi\u0161o. Zanje je sam izdelal obla\u010dila in tudi zato je njegova mati pri\u010dakovala, da bo postal kroja\u010d. Nekaj \u010dasa je zares delal kot kroja\u0161ki vajenec, a ta poklic ga ni nikoli zares pritegnil.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj let po o\u010detovi smrti je Andersen kot \u0161tirinajstlenik sklenil slediti svojim sanjam in z besedami: \u201cNajprej je treba trpeti in potem postane\u0161 slaven!\u201d odpotoval v Kopenhagen. Tam je opravil avdicijo za sprejem v zbor Danskega kraljevega gledali\u0161\u010da, saj je imel \u010dudovit tenor, a glas se mu je kmalu spremenil. Posku\u0161al se je tudi kot plesalec, a pri vi\u0161ini pribli\u017eno 185 centimetrov za to ni imel pravih mo\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Kopenhagen<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kolegi so mu omenili, da v njem vidijo pesnika in pripovednika, torej bolj avtorja kot izvajalca in zares se je posvetil pisanju. Vzporedno se je \u0161olal s \u0161olnino, ki jo je prispevala dr\u017eava, vendar se v \u0161olskih klopeh ni nikoli dobro po\u010dutil. Njegov pravopis je ostal hudo pomanjkljiv in od zalo\u017enikov, ki jim je po\u0161iljal svoja dela, je dobival odgovore, naj tak\u0161nega pisanja nikar ve\u010d ne po\u0161ilja.<\/p>\n\n\n\n

Danes vemo, da je prav \u0161ibko obvladanje togih pravil slovnice in pravopisa med najzaslu\u017enej\u0161imi vzroki za uspeh Andersenovih pravljic. Ker je ves \u010das pisal kar se da blizu pogovornemu izra\u017eanju, se njegova dela tudi po poldrugem stoletju berejo presenetljivo sve\u017ee, medtem ko dela njegovih sodobnikov zvenijo okorno in nezanimivo.<\/p>\n\n\n\n

Christian Andersen: pravljice<\/strong><\/p>\n\n\n\n

H. C. Andersen, kot mu pravijo na Danskem, je napisal \u0161tevilne gledali\u0161ke igre in librete, potopise, pesmi, kraj\u0161a in dalj\u0161a prozna dela, kar tri (!) \u017eivljenjepise o sebi in vsaj kot pesnik je \u0161e vedno zelo cenjen v svoji domovini, toda tisto, kar zares \u0161teje, so njegove pravljice.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Napisal jih je 168 in v svetu knjig za otroke so povzro\u010dile pravo revolucijo. Evropa je \u017ee poznala pravljice bratov Grimm<\/a> in nekaterih drugih zbiralcev. Pravljice in povesti iz ljudskega izro\u010dila so bile kar precej ukro\u010dene in prilagojene in bralci so \u017ee vedeli, da naj bi v pravljicah spoznavali dolo\u010dena dru\u017ebena pravila in dobivali vzgojna sporo\u010dila.<\/p>\n\n\n\n

Toda Andersen je napravil ogromen korak naprej. \u010ceprav je tudi on zajemal iz ljudskega pripovedni\u0161tva (lep primer je Kralji\u010dna na zrnu graha), je robati ljudski humor (v priredbah za otroke so ga zapisovalci obi\u010dajno \u010drtali) predelal v inteligentnej\u0161ega, duhovitej\u0161ega in ga izkoristil za fino kritiko odnosov v dru\u017ebi, kjer se je tudi desetletja sam gibal med najve\u010djimi odli\u010dniki, a imel do smrti ob\u010dutek, da ga niso nikdar zares sprejeli.<\/p>\n\n\n\n

Hans Andersen zasebno<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na svoji razgibani \u017eivljenjski poti se je Andersen sre\u010dal in prijateljeval s \u0161tevilnimi kronanimi glavami, ki so ga nagradile z razli\u010dnimi pesti\u017enimi odlikovanji. Verjetno so \u0161e bolj zanimiva njegova znanstva z Richardom Wagnerjem, Franzem Lisztom, Honorejem de Balzacom, Victorjem Hugojem in Charlesom Dickensom, pri katerem je v Londonu celo nekaj \u010dasa stanoval. Kot zanimivost lahko dodamo, da je Andersen ogromno potoval in se dvakrat peljal tudi skozi Ljubljano.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"
Hans Christian Andersen (1805-1875), Hanfstaengl, Fotographie 1860<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav je bil zaljubljen ve\u010dkrat, je verjetno najbolj znana njegova neusli\u0161ana ljubezen do Jenny Lind. Njun odnos lahko zaslutimo v ve\u010d Andersenovih pravljicah, na primer v Slavcu, a vrhunska operna pevka je v njem videla le prijatelja. Hans Christian Andersen je vse \u017eivljenje ostal samski in kljub ble\u0161\u010de\u010di dru\u017ebi precej osamljen. Avtor Pal\u010dice in Grdega ra\u010dka je umrl 4. avgusta 1875. Vzrok smrti ni zapisan, a zdravje se mu je za\u010delo slab\u0161ati \u017ee tri leta prej, ko je padel s postelje.<\/p>\n\n\n\n

Kmalu za tem je za\u010del bolehati za bronhitisom in kasneje so se pridru\u017eili \u0161e znaki raka na jetrih. Pred smrtjo je pomagal izbrati glasbo za svoj pogreb z besedami: \u201cZa mojo krsto bo \u0161lo veliko otrok, zato naj bo ritem prilagojen kratkim korakom.\u201d<\/p>\n\n\n\n

Andersenove praljice<\/a> so \u0161e danes izjemen vir navdiha za \u0161tevilne ustvarjalce in obvezno branje otrok z vsega sveta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Andersen in njegove pravljice so v zgodovino otro\u0161ke literature zapisani z zlatimi \u010drkami. Danski pravlji\u010dar se je podpisal pod \u0161tevilne klasi\u010dne pravljice, ki pa jih danes mnogi poznajo le prek risank, ki jih je okusu trga priredil Disney. \u010ce \u017eelimo Andersenove pravljice zares spoznati in bolje razumeti, je smiselno spoznati Andersenov \u017eivljenjepis. Tudi njegova \u017eivljenjska […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-87","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/87","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=87"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/87\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":328,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/87\/revisions\/328"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=87"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}