{"id":85,"date":"2024-06-29T10:51:25","date_gmt":"2024-06-29T10:51:25","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=85"},"modified":"2025-03-26T18:42:32","modified_gmt":"2025-03-26T18:42:32","slug":"carovnice","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/carovnice\/","title":{"rendered":"Lov na \u010darovnice: v srednjem veku in danes"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\u010carovnice so od nekdaj burile duhove. Njihove skrivnostne mo\u010di so zmotile marsikoga, a najodmevnej\u0161i so gotovo srednjeve\u0161ki lovi na \u010darovnice.<\/p>\n\n\n\n

\u010carovni\u0161tvo je povezano s \u010dlove\u0161ko potrebo po razumevanju sveta in svoje vloge v njem. Vremenske spremembe marsikje \u0161e vedno povezujejo z nadnaravnimi silami in bitji, na katere nekatere osebe, ve\u0161\u010de posebnih obredov, lahko vplivale.<\/p>\n\n\n\n

Zato je namesto ob izrazu \u010darovnica verjetno vsaj tako primerna beseda ve\u0161\u010da (ali ve\u0161\u010d za mo\u0161kega). \u010caranje je bilo od nekdaj povezano z znanjem, ki je bilo dostopno in razumljivo le pe\u0161\u010dici, ostali pa so nanj gledali z ob\u010dudovanjem, ljubosumjem ali s strahom. Ve\u010d kot dovolj prilo\u017enosti za konflikte, torej.<\/p>\n\n\n\n

Kr\u0161\u010danstvo in \u010darovni\u0161tvo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Magija je starej\u0161a od vsake organizirane religije. Ljudje so imeli opravka s copranjem veliko pred pojavom kr\u0161\u010danstva, ki je \u0161e stoletja sorazmerno mirno sobivalo s \u010darovnicami. Na \u010daranje so v uradni Cerkvi gledali kot na preostanek poganstva, praznoverje brez prave te\u017ee, ki ga je bilo vredno preganjati le, \u010de je \u0161lo za dokazljivo povzro\u010danje \u0161kode \u010dloveka \u010dloveku.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav so vra\u017eeverni ljudje v jezi zaradi bolezni ali slabe letine za te\u017eavo radi obto\u017eili \u010darovnice (ali \u010darovnike), so pape\u017ei in drugi visoki cerkveni dostojanstveniki ve\u010dkrat pisali posvetnim oblastnikom in jih prosili, naj nikar nikogar ne preganjajo zaradi coprni\u0161tva, saj \u010desa takega sploh ni.<\/p>\n\n\n\n

\u0160ele Inocent VIII je leta 1484 uradno zapisal, da \u010darovnice obstajajo. Cerkev jh je povezala s Satanom, ki je imel v kr\u0161\u010danstvu do poznega srednjega veka komaj opazno vlogo. Toda razmere v 15. stoletju, ko so vojne, lakote in kuga zdesetkale prebivalstvo, posebej mo\u0161ke, so bile o\u010ditno primerne za vzpon mogo\u010dnega sovra\u017enika, s katerim je bilo mogo\u010de povezati politi\u010dne in druge nasprotnike trenutne oblasti.<\/p>\n\n\n\n

Ker se je pribli\u017eno hkrati pojavilo protestantstvo, je bilo zavezni\u0161tva s Satanom in coprni\u0161tva obto\u017eenih ogromno katolikov v protestantskem okolju in protestantov v katoli\u0161kem. Zakonodaja je namre\u010d za \u010darovni\u0161tvo<\/a> predvidela smrtno kazen, lastnina usmr\u010denih pa je prikladno pripadla oblastem.<\/p>\n\n\n\n

Eden tak\u0161nih je bil menda tudi primer slovitega Gillesa de Reisa, mno\u017ei\u010dnega morilca in ljubitelja \u010drne magije, ki je slu\u017eil kot eden modelov Sinjebradca v pravljici Charlesa Perraulta.<\/a> Po nekaterih virih so bile obto\u017ebe proti njemu sestavljene predvsem zato, da so se lahko njegovi nasprotniki polastili njegovega premo\u017eenja.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj \u017eenske?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mnoge \u010darovnice niso bile pravzaprav ni\u010d drugega kot zeli\u0161\u010darice, ki so dobro poznale \u010dlove\u0161ko telo in naravo, zato so znale pomagati ob najrazli\u010dnej\u0161ih te\u017eavah. Poznavanje zdravilne mo\u010di zeli\u0161\u010d, tudi strupenih, je bilo od nekdaj predvsem v domeni \u017eensk, saj so se mo\u0161ki bolj posve\u010dali lovu in boju.<\/p>\n\n\n\n

Zeli\u0161\u010darice so pogosto prisko\u010dile na pomo\u010d tudi ob porodih in (to pa je v kr\u0161\u010danstvu smrtni greh) splavih. Tako se je postopno razvila napetost med Cerkvijo, ki si je \u017eelela \u010dim ve\u010d rojstev (to je pomenilo tudi ve\u010d delovne sile) in \u010dim ve\u010d nadzora nad znanjem na eni, in \u010darovnicami, ki so delovale samostojno in nepredvidljivo, na drugi strani.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/a>Ker se je postopno razvijala \u0161e medicina z znanstveno osnovo, v tej pa so prevladovali mo\u0161ki, so postale zeli\u0161\u010darice neza\u017eeljena konkurenca, s katero je bilo treba opraviti za vsako ceno. Tudi z obe\u0161anjem, utapljanjem, obglavljanjem ali se\u017eigom na grmadi.<\/p>\n\n\n\n

Lovci na \u010darovnice so v razli\u010dnih krajih uporabljali razli\u010dne metode, a v ve\u010dini de\u017eel celinske Evrope so priznanja (in izdajo sokrivcev) izsilili z izjemno zverinskimi metodami, ki so bile v\u010dasih zasnovane tako, da je domnevna coprnica v vsakem primeru umrla. Tak je bil na primer preizkus z vodo, ko so zvezano obto\u017eeno vrgli v vodo. \u010ce je utonila, je bila nedol\u017ena, \u010de je ostala na povr\u0161ju, so jo se\u017egali kot \u010darovnico.<\/p>\n\n\n\n

Po nekaterih virih je na tak na\u010din \u017eivljenje izgubilo kar devet milijonov \u017eensk!<\/p>\n\n\n\n

Koliko \u010darovnic so v resnici se\u017egali?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osupljiva \u0161tevilka zapisana zgoraj je plod izra\u010dunov Gottfrieda Christiana Voigta (1740-1791), ki je v kronikah nem\u0161kega mesta Quedlinburg na\u0161el 40 primerov na smrt obsojenih v \u010darovni\u0161kih procesih v 29 letih. To \u0161tevilko je preprosto prera\u010dunal na \u0161tevilo prebivalcev v Evropi in pri\u0161el na prek 800 tiso\u010d usmr\u010denih letno. Ko je to \u0161tevilko pomno\u017eil z enajst stoletji, kolikor naj bi lovi na \u010darovnice potekali, je pri\u0161el do skoraj devetih milijonov in pol.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav so v 20. stoletju \u0161tevilni zgodovinarji opozorili na \u0161tevilne napake v izra\u010dunu, se je \u0161tevilka zaradi svojega senzacionalisti\u010dnega potenciala prijela tako dobro, da jo \u0161e dandanes najdemo v resnih zgodovinskih knjigah.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Voigt pri izra\u010dunu na primer ni upo\u0161teval, da so bili procesi proti \u010darovnicam zelo neenakomerno razdeljeni. V srednji in zahodni Evropi jih je bilo precej ve\u010d kot na primer v Veliki Britaniji. Poleg tega je intenziven lov na \u010darovnice potekal predvsem v 15. in 16. stoletju, pred tem jih uradno niti ni bilo, kasnej\u0161i primeri pa so bili dokaj redki (v nekaterih dr\u017eavah le po en dokumentiran v stoletju). Prav tako se je u\u0161tel pri \u0161tetju prebivalstva. Evropa za tako mno\u017ei\u010dno morijo prakti\u010dno sploh ni imela dovolj ljudi.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina stroke se strinja, da je prava \u0161tevilka bistveno ni\u017eja, \u010deprav \u0161e vedno grozovita: med \u0161tirideset in sto tiso\u010d mrtvimi v \u010darovni\u0161kih procesih. \u0160tevilko devet milijonov \u0161e vedno rade omenjajo nekatere feministke kot dokaz nasilja mo\u0161kega nad \u017eenskim spolom in do neke mere imajo prav.<\/p>\n\n\n\n

\u010carovnic je bilo bistveno ve\u010d kot \u010darovnikov (pribli\u017eno tri \u010detrtine ali celo pet \u0161estin vseh usmr\u010denih), a ne povsod. V Skandinaviji je bilo \u010darovni\u0161tva obto\u017eenih kar trikrat do petkrat ve\u010d mo\u0161kih kot \u017eensk.<\/p>\n\n\n\n

Nacizem je lov na \u010darovnice izkoristil za svojo propagando, podobno kot je to storil z Grimmovimi pravljicami<\/a> – dokaz za zaroto zlobnih Judov (ki naj bi obvladovali katoli\u0161ko cerkev) nad arijskimi ljudstvi (predstavljajo jih z naravo v so\u017eitju \u017eive\u010de po\u0161tene zeli\u0161\u010darice, katerih znanje je ogro\u017ealo pohlepne na\u010drte sovra\u017enih manjvrednih ljudstev).<\/p>\n\n\n\n

Zgodba o \u010darovnicah \u0161e danes ni kon\u010dana. Medtem ko v odro\u010dnih predelih Azije, Afrike in Ju\u017ene Amerike mnoga ljudstva \u0161e vedno verjamejo v belo in \u010drno magijo (ta uradno obstaja in je preganjana le \u0161e v Kamerunu in Savdski Arabiji), se tudi v razvitem svetu \u010darovni\u0161tvo vra\u010da v modo, tokrat kot Wicca, oblika bele, dobre, tako reko\u010d vilinske magije, alternativa kr\u0161\u010danstvu, vra\u010danje k naravi in zavra\u010danje absolutne avtoritete Cerkve, ki je pa\u010d v svojem obstoju napravila preve\u010d napak. Tudi z lovom na \u010darovnice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010carovnice so od nekdaj burile duhove. Njihove skrivnostne mo\u010di so zmotile marsikoga, a najodmevnej\u0161i so gotovo srednjeve\u0161ki lovi na \u010darovnice. \u010carovni\u0161tvo je povezano s \u010dlove\u0161ko potrebo po razumevanju sveta in svoje vloge v njem. Vremenske spremembe marsikje \u0161e vedno povezujejo z nadnaravnimi silami in bitji, na katere nekatere osebe, ve\u0161\u010de posebnih obredov, lahko vplivale. Zato […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-85","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/85","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=85"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/85\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":330,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/85\/revisions\/330"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=85"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}