{"id":81,"date":"2024-06-29T10:49:19","date_gmt":"2024-06-29T10:49:19","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=81"},"modified":"2025-03-26T18:46:22","modified_gmt":"2025-03-26T18:46:22","slug":"wilde","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/wilde\/","title":{"rendered":"Oscar Wilde: \u017eivljenje na robu"},"content":{"rendered":"\n

Prijaviti nimam ni\u010desar, razen svojega genija.<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Wilde na vpra\u0161anje uradnika ob prihodu v ZDA<\/p>\n\n\n\n

Irski pisatelj, pesnik, dramatik in esejist je v svetovni literaturi pustil neizbrisen pe\u010dat z deli Slika Doriana Graya, Saloma, Va\u017eno je imenovati se Ernest, z duhovitimi citati in \u0161e bolj z \u017eivljenjskim slogom.<\/p>\n\n\n\n

Manj znano je, da je bil poro\u010den, o\u010de dveh sinov, katerih rojstvo je gotovo spodbudilo nastanek dveh knjig s pravljicami, med katerimi najdemo vrhunska fantazijska dela za otroke in odrasle.<\/p>\n\n\n\n

Vsi smo v greznici, a nekateri gledamo proti zvezdam<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oscar Wilde se je rodil 16. oktobra 1854 uglednemu zdravniku, ki se je udejstvoval na razli\u010dnih literarnih podro\u010djih, in pesnici, ki se je zavzemala za pravice Ircev v Britanskem kraljestvu in tudi za pravice \u017eensk na splo\u0161no.<\/p>\n\n\n\n

De\u010dek je svoje polno ime Oscar Fingal O’Flahertie Wills Wilde podobno kot njegov starej\u0161i brat in mlaj\u0161a sestra dobil kot skovanko iz imen svojih prednikov in priljubljenih literarnih junakov svoje matere Jane. Po njej je podedoval ljubezen do bli\u0161\u010da in \u0161e posebej do vpadljivega obla\u010denja.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Oscarjev o\u010de je bil ugleden zdravnik, ki je za svoje delo celo prejel vite\u0161ki red, a njegovo zasebno \u017eivljenje nikakor ni bilo vzorno. Med drugim je \u017ee pred poroko dobil tri nezakonske otroke, pa tudi kasneje so ga ob\u010dasno doletele razli\u010dne obto\u017ebe zaradi nespodobnega obna\u0161anja, s katerim se je kasneje ‘proslavil’ Oscar.<\/p>\n\n\n\n

Wildova star\u0161a sta imela \u017eivahno dru\u017eabno \u017eivljenje, redno sta prirejala zabave za intelektualce in vplivne\u017ee. Svojim otrokom nista privo\u0161\u010dila le zasebnih u\u010diteljev ampak tudi guvernanto in varu\u0161ko iz tujine, zato ni \u010dudno, da je Oscar \u017ee kot otrok teko\u010de govoril francosko in nem\u0161ko. Ker je bil Wilde drugi sin v zakonski zvezi, njegova mati pa si je gore\u010de \u017eelela deklico, ga je menda v mladosti pogosto obla\u010dila v dekli\u0161ka obla\u010dila.<\/p>\n\n\n\n

Samo nekaj je slab\u0161e, kot biti opravljan. \u010ce te ne opravljajo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Oscar Wilde je med \u0161olanjem blestel, osvajal presti\u017ene nagrade in \u0161tipendije in si ustvaril \u0161irok krog prijateljv in znancev. \u017de pred koncem \u0161tudija je zaslovel po svojem ekstravagantnem obna\u0161anju, nenavadnih obla\u010dilih, ki jih je pogosto ukrojil kar sam, za\u010del pa je tudi razmi\u0161ljati o spreobrnjenju iz protestantske v katoli\u0161ko vero.<\/p>\n\n\n\n

Med akademiki zaposlitve ni dobil, zato se je preselil v London, kjer je nadaljeval \u017ee med \u0161tudijem na Oxfordu za\u010dete literarne projekte. Ker je ugotovil, da njegove pesni\u0161ke zbirke no\u010de nih\u010de objaviti, saj ni bil dovolj znan, je svoje obna\u0161anje stopnjeval do te mere, da je postal priljubljena tar\u010da karikaturistov. Se pravi, da je zaslovel, \u0161e preden je sploh kaj omembe vrednega objavil.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Vedno odpu\u0161\u010daj svojim sovra\u017enikom. Ni\u010d jih ne bo bolj ujezilo!<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017de kot mladeni\u010d se je zaro\u010dil s Florence Balcombe, ki pa si je med njegovim \u0161tudijem na\u0161la drugega: Brama Stokerja, ki je kasneje zaslovel s svojo knjigo Drakula. Wilde je osvajal druga dekleta, med katerimi sta bili tudi znana igralka Lillie Langtry (sicer \u017ee poro\u010dena), z njo v mislih je napisal tudi svoje najslavnej\u0161e del Saloma, in pisateljica Violet Hunt.<\/p>\n\n\n\n

Malo presentljivo se je poro\u010dil s Constance Lloyd in z njo imel dva sinova. Prav v \u010dasu njunega rojstva so tudi nastale pravljice Oscarja Wilda<\/a>, ena njegovih najve\u010djih proznih mostrovin<\/p>\n\n\n\n

A ne dolgo po rojstvu sinov so se Oscarjevi odnosi s soprogo ohladili, dru\u017eiti se je za\u010del s petnajst let mlaj\u0161im lordom Alfredom Douglasom, s katerim sta kmalu postala ljubimca. Prav dru\u017eenje z Alfredom Douglasom je na koncu pripeljalo do Wildove smrti, saj je njegov o\u010de markiz Queensberry zelo nasprotoval njunemu izzivalnemu obna\u0161anju.<\/p>\n\n\n\n

Spor je na koncu pripeljal do sodnega procesa, v katerem je Wilde izgubil vse premo\u017eenje in bil obsojen na zapor. V zaporu se mu je zdravje tako poslab\u0161alo, da si ni nikdar ve\u010d opomogel. Pribli\u017eno tri leta po izpustitvi, 30. novembra 1930, je umrl v Parizu, kjer je tudi pokopan. Le dan pred tem se je uspel \u017ee na smrtni postelji spreobrniti v katoli\u0161ko vero, ki je tako mo\u010dno vplivala na ve\u010dino Wildovih del.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prijaviti nimam ni\u010desar, razen svojega genija. Wilde na vpra\u0161anje uradnika ob prihodu v ZDA Irski pisatelj, pesnik, dramatik in esejist je v svetovni literaturi pustil neizbrisen pe\u010dat z deli Slika Doriana Graya, Saloma, Va\u017eno je imenovati se Ernest, z duhovitimi citati in \u0161e bolj z \u017eivljenjskim slogom. Manj znano je, da je bil poro\u010den, o\u010de […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-81","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/81","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/81\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":337,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/81\/revisions\/337"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}