{"id":75,"date":"2024-06-29T10:46:07","date_gmt":"2024-06-29T10:46:07","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=75"},"modified":"2025-03-26T18:56:15","modified_gmt":"2025-03-26T18:56:15","slug":"wilde-saloma-pravljice","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/o-pravljicah\/wilde-saloma-pravljice\/","title":{"rendered":"Wildova proza, dramatika in seveda pravljice"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Oscar Wilde je blestel kot govorec in pisec, njegovo najmo\u010dneje\u0161e oro\u017eje v mladosti pa so bili eseji.  Zelo rad je pisal \u0161e pesmi, za katere so ga obi\u010dajno navdihnili kar dogodki iz njegovega \u017eivljenja. Danes je Oscar Wilde<\/a> najbolj znan po dramskih delih, med katerimi prednja\u010di Saloma (v izvirniku Salome) in romanu Slika Doriana Graya.<\/p>\n\n\n\n

Od poezije k prozi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Wilde je pretresljivo pesem napisal \u017ee pri dvanajstih letih ob smrti sestre Isole. Sre\u010danje s pape\u017eem Pijem IX in pesem spisana ob tej prilo\u017enosti, sta ga \u0161e bolj nagnila na stran katoli\u0161ke vere, na grobu slovitega pesnika Johna Keatsa pa je takoj za\u010del pisati pesem z naslovom Keatsov grob.<\/p>\n\n\n\n

Zalo\u017eniki sprva njegovih pesmi niso hoteli niti pogledati. Ko je s svojim izzivalnim obna\u0161anjem napolnil stolpce dru\u017ebene kronike, je njegovo pisanje naenkrat postalo bolj zanimivo. Njegov edini roman Slika Doriana Graya je sprva iz\u0161el v reviji (1890), bil dele\u017een precej\u0161njega zgra\u017eanja, a tudi pozornosti, zato je v nekoliko omiljeni obliki iz\u0161el naslednje leto \u0161e kot samostojna knjiga.<\/p>\n\n\n\n

V prozi so v letih njegovega literarnega vrhunca iz\u0161le \u0161e Zlo\u010din lorda Arthurja Savila, Cantervilski duh (Duh v Kentervillu) in seveda obe zbirki pravljic.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Dramatika: Saloma, Va\u017eno je imenovati se Ernest, Nepomembna \u017eenska, Vzoren soprog<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Wildovo mojstrstvo in izjemno poznavanje klasi\u010dnih del in Biblije je pri\u0161lo najbolj do izraza na gledali\u0161kih odrih. Njegova dela so se odkrito nor\u010devala iz obstoje\u010dih dru\u017ebenih odnosov.  Dale\u010d najdmevnej\u0161a je Saloma (mnogim bolj znana po izvirnem naslovu Salome), ki povzema biblijsko tematiko plesa posvojenke kralja Heroda.<\/p>\n\n\n\n

Ker je mladenka kralja in njegove povabljence s svojim plesom tako o\u010darala (iz te zgodbe izvira tudi motiv plesa sedmih tan\u010dic), ji je po plesu obljubil izpolnitev kar\u0161nekoli \u017eelje. Na prigovarjanje matere si je za\u017eelela glavo Janeza Krstnika in kralj je moral izpolniti obljubo.<\/p>\n\n\n\n

Wildova igra (njena posebnost je tudi, da jo je napisal v franco\u0161\u010dini in kasneje prevedel v angle\u0161ki jezik) je bila prepovedana \u017ee med vajami, ker je bilo upodabljanje bilijskih likov v tistem \u010dasu v Angliji prepovedano. Prepoved v Angliji je bila uradno umaknjena \u0161ele desetletja po Wildovi smrti, igro pa so premierno uprizorili v Franciji, ko je bil avtor v zaporu.<\/p>\n\n\n\n

Z drugimi deli je imel ve\u010d sre\u010de. Na svojem vrhumcu je imel hkrati kar \u0161tiri uspe\u0161nice na odrih, s katerimi je na teden zaslu\u017eil ve\u010d kot ve\u010dina uradnikov na leto. Kljub temu ga je zaradi razsipnosti nenehno pestilo pomanjkanje denarja.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Pravljice<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kritiki Wildovih del so se njegovim pravljicam dolgo izogibali, saj jih nekako niso znali uvrstiti med njegova ostala dela. Danes vse ve\u010d strokovnjakov strinja, da je prav v pravljicah Oscar Wilde pokazal vrhunec svojega jezikovnega mojstrstva.<\/p>\n\n\n\n

Med njimi ima posebno mesto Sre\u010dni kraljevi\u010d, ki je tudi naslovna pravljica v prvi zbirki. Sre\u010dni kraljevi\u010d je vse \u017eivljenje pre\u017eivel obdan s sre\u010do in \u0161ele, ko so njegov spomenik dvignili na postavek, ugotovil, da je svet pravzprav poln nesre\u010de. S pomo\u010djo lastovi\u010dka pomo\u010di potrebnim razda zlate listi\u010de in drage kamne, s katerimi je okra\u0161en njegov kip in na koncu oba propadeta. Lastovi\u010dek umre od mraza in iz\u010drpanosti, kip pa,’ ker ni ve\u010d lep, tudi koristen ne more biti’, uka\u017eejo pretopiti.<\/p>\n\n\n\n

Tudi v preostalih Wildovih pravljicah (enako velja za drugo zbirko Hi\u0161a granatnih jabolk) najdemo podobne \u017ealostne zgodbe, v katerih se vse vrti okrog lepote, dobrote, \u017ertvovanja in nesmiselnosti. Pravljice Oscarja Wilda ob\u010dasno spominjajo na Andersenove pravljice<\/a>, saj jih krasi \u017eivahen, iskriv, izjemno duhovit jezik, a \u0161egavost, znana iz Andersenovih je tukaj pogosto \u017ee kar cini\u010dna in nikakor ne velja za primerno sodobnemu pojmovanju pravljice za otroke.<\/p>\n\n\n\n

Toda \u010de je Hans Cristian Andersen<\/a> \u0161e vedno z veliko \u017elico zajemal iz zakladnice ljudskih pripovedi, so Wildove pravljice izrazito avtorske, \u010deprav z jasnimi namigi na druga literarna dela, veliko prav na Andersenova. Prijateljstvo med \u010dlovekom in ptico (kraljevi\u010da in lastov\u010dka v Sre\u010dnem kraljevi\u010du ali \u0161tudenta in slavca v Slavcu in vrtnici) je pri Andersenu upodobljeno v Slavcu, Wildova pretresljiva Ribi\u010d in du\u0161a je vzporednica z Andersenovo Malo morsko deklico, a z vidika mo\u0161kega zaljubljenca, znotraj Sre\u010dnega kraljevi\u010da najdemo celo motiv prezeble prodajalke v\u017eigalic.<\/p>\n\n\n\n

Toda \u010de se je Andersen \u0161e potrudil vsako pravljico oviti v tola\u017eilno sporo\u010dilo, se zdi, da Wilde nala\u0161\u010d naredi prav nasprotno: celo ob sre\u010dnem koncu v Zvezdnem otroku (pri nas v prevodu tudi: Zvezdan) si ne more kaj, da ne bi dodal, kako je kralj sicer dobro vladal, a kmalu umrl in za njim ga je nasledil zlobne\u017e. \u0160e najbolj sre\u010den konec najdemo v pravljici Sebi\u010dni velikan, kjer se velikan nau\u010di, da sre\u010do prina\u0161a deljenje in je za svojo nesebi\u010dnost nagrajen tako pred smrtjo in po njej.<\/p>\n\n\n\n

Wildove pravljice so torej \u010dudovite, a nikakor ne primerne za vsakogar in ob vsaki prilo\u017enosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oscar Wilde je blestel kot govorec in pisec, njegovo najmo\u010dneje\u0161e oro\u017eje v mladosti pa so bili eseji.  Zelo rad je pisal \u0161e pesmi, za katere so ga obi\u010dajno navdihnili kar dogodki iz njegovega \u017eivljenja. Danes je Oscar Wilde najbolj znan po dramskih delih, med katerimi prednja\u010di Saloma (v izvirniku Salome) in romanu Slika Doriana Graya. Od poezije […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":19,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-75","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/75","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=75"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/75\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":353,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/75\/revisions\/353"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/19"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=75"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}