{"id":35,"date":"2024-06-29T09:46:00","date_gmt":"2024-06-29T09:46:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice2\/?page_id=35"},"modified":"2025-03-26T16:51:17","modified_gmt":"2025-03-26T16:51:17","slug":"storzek-v-tezavah","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/pravljice\/storzek-v-tezavah\/","title":{"rendered":"Stor\u017eek v te\u017eavah"},"content":{"rendered":"\n

Napisal Tomo Ko\u010dar<\/em><\/p>\n\n\n\n

Ilustriral Adriano Jane\u017ei\u010d<\/em><\/em><\/em><\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Veveri\u010dka Zobek in Stor\u017eek sta bila najbolj\u0161a prijatelja. \u010ceprav sta \u017eivela v razli\u010dnih duplinicah, sta se kar naprej obiskovala. Zobek Stor\u017eka in Stor\u017eek Zobka. Zgodilo se je \u017ee celo, da sta se na obisk odpravila hkrati, nato pred prijateljevo duplinico zaman trkala in se ob vrnitvi nekje na pol poti sre\u010dala.<\/p>\n\n\n\n

“O, Zobek,” je takrat rekel Stor\u017eek. “Ravno pri tebi sem bil na obisku.”<\/p>\n\n\n\n

“In jaz pri tebi,” je pokimal Zobek. “Ampak te ni bilo doma!”<\/p>\n\n\n\n

“Tebe tudi ne,” je povedal Stor\u017eek.<\/p>\n\n\n\n

“\u010ce to ni smola,” je zavzdihnil Zobek.<\/p>\n\n\n\n

Potem sta sedla na primerno vejico in malo pomalicala.<\/p>\n\n\n\n

“No, ja,” je kasneje rekel Stor\u017eek. “Mogo\u010de bova imela pa jutri ve\u010d sre\u010de.”<\/p>\n\n\n\n

Poslovila sta se in odskakljala vsak proti svojemu domu.<\/p>\n\n\n\n

Tako je teklo \u017eivljenje vse do neke jeseni, ko je Stor\u017ekova leska \u0161e posebej bogato obrodila. Zobek mu jo je pomagal obrati, shraniti le\u0161nike v shrambo, skuhati le\u0161nikovo kremo, pa tudi poskusiti se je ni branil.<\/p>\n\n\n\n

Seveda vsaka veverica ve, da je le\u0161nikova krema najbolj\u0161a na pala\u010dinkah. Zato jih je Stor\u017eek nekaj dni zapored kar naprej pekel. Zobek se je za\u010dasno preselil k njemu, da sta lahko z delom za\u010dela \u017ee navsezgodaj. Tudi potem, ko je bilo \u017ee vse opravljeno, se mu kar ni in ni ljubilo posloviti.<\/p>\n\n\n\n

“Uaaaa,” je zazehal navsezgodaj. “Joj, Stor\u017eek, kako sem la\u010den. Ali ima\u0161 mogo\u010de kako pala\u010dinko? Sve\u017eo, toplo in z le\u0161nikovo kremo namazano?”<\/p>\n\n\n\n

Stor\u017eek se je seveda za prijatelja z veseljem potrudil. Tudi \u017eelodovo kavico je skuhal, saj \u0161ele ta daje pala\u010dinkam z le\u0161nikovo kremo pravi okus. Tako je Zobku stregel dan, dva, ves teden in obiskovalec mu je za\u010del po\u010dasi presedati.<\/p>\n\n\n\n

<\/a>“Poslu\u0161aj, Zobek! Si kaj premi\u0161ljeval o vrnitvi domov?”<\/p>\n\n\n\n

“Niti ne,” si je vpra\u0161ani previdno \u010distil br\u010dice. “Tu je bolj\u0161a hrana, bolj\u0161a dru\u017eba, pa tudi ne ljubi se mi.”<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Stor\u017eek seveda z odgovorom ni bil najbolj zadovoljen. Toda kaj naj naredi? Prijatelja vendar ne more kar spoditi! \u0160el je na sprehod, da bi vse skupaj v miru premislil.<\/p>\n\n\n\n

“Kaj se tako kislo dr\u017ei\u0161?” ga je \u010dez nekaj \u010dasa sre\u010dala teta \u017dolna.<\/p>\n\n\n\n

“Kaj se ne bi,” je potarnal. “Obisk sem dobil, pa se ga ne morem znebiti. Celo uro sem pekel pala\u010dinke in potem sem mu jih pomagal jesti.”<\/p>\n\n\n\n

“Zoprno,” se je strinjala \u017dolna. “Tudi jaz sem morala celo uro trkati po deblih, da sem ujela nekaj slastnih \u010drvov.”<\/p>\n\n\n\n

“Uf,” je kar zmrazilo veveri\u010dka. “Vsaj s \u010drvi nimam te\u017eav.”<\/p>\n\n\n\n

“O, pa so dobri, ve\u0161,” je rekla teta \u017dolna. “\u010ce bo\u0161 kak\u0161nega na\u0161el, me kar pokli\u010di.”<\/p>\n\n\n\n

Potem je odletela po opravkih. Do kosila jo je \u010dakalo toliko trkanja, da jo je \u017ee zdaj bolela glava. Za glavo pa se je prijel tudi Stor\u017eek. Vanjo mu je namre\u010d \u0161inila odli\u010dna zamisel in \u0161koda  bi jo bilo izgubiti.<\/p>\n\n\n\n

“Tole s \u010drvi se kar dobro sli\u0161i,” si je rekel. “Zobku so \u0161e bolj zoprni kot meni. \u010ce mu re\u010dem, da so se zaredili v duplini, jo bo hitro pobrisal domov.”<\/p>\n\n\n\n

In res je storil tako.<\/p>\n\n\n\n

“Kaaaaj! \u010crvi?” je Zobek planil pokonci, ko je sli\u0161al novico. “Groooza! \u017dal mi je, Stor\u017eek, ampak posloviti se moram!”<\/p>\n\n\n\n

<\/a>“Tudi meni je \u017eal,” se je zadovoljno muzal Stor\u017eek.<\/p>\n\n\n\n

Zadovoljen, ker je spet sam, je malo pospravil in se nato odpravil na kratek sprehod.<\/p>\n\n\n\n

“Uh, kon\u010dno sem svoboden!” je zajel polna plju\u010da sve\u017eega zraka. “Kako je to prijetno!”<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

No, ja. Ko je sedel na primerno vejo, da bi v miru u\u017eival v popoldanskem son\u010dku, je Zobka vseeno malo pogre\u0161al.<\/p>\n\n\n\n

Ampak vsega tudi ne more\u0161 imeti.<\/p>\n\n\n\n

Ali si sam ali pa nisi.<\/p>\n\n\n\n

In kaj je medtem po\u010del Zobek?<\/p>\n\n\n\n

Tekel je proti domu, kolikor so ga nesle ta\u010dke. Pri tem bi skoraj spregledal teto \u017dolno.<\/p>\n\n\n\n

“Hej, Zobek! Saj bo\u0161 \u0161e rep izgubil, tako drvi\u0161!” mu je zaklicala.<\/p>\n\n\n\n

“Moram,” je pojasnil veveri\u010dek. “Pri Stor\u017eku so se zaredili \u010drvi. Tam ne zdr\u017eim ve\u010d. \u010cim prej moram stran!”<\/p>\n\n\n\n

“\u010crvi, pravi\u0161?” se je \u017dolna obliznila. “\u010ce ho\u010de\u0161, jih lahko polovim!”<\/p>\n\n\n\n

“Bi jih res?” je obstal Zobek. “To bi bilo zelo prijazno. Ampak bojim se, da jih je preve\u010d.”<\/p>\n\n\n\n

“\u0160e bolje,” se je nasmehnila \u017dolna. “Na pomo\u010d bom poklicala Detlove, pa bo.”<\/p>\n\n\n\n

V nekaj minutah se je zbrala prava mala \u010deta \u017eoln in detlov, ki so se s spretnimi kljuni br\u017e lotili Stor\u017ekovega domka. Ropotalo je in razbijalo, se lomilo in hre\u0161\u010dalo, le o \u010drvih ni bilo ne duha ne sluha.<\/p>\n\n\n\n

“Slaba novica,” je pri\u0161la kasneje povedat \u017dolna. “Tole drevo je povsem zdravo.”<\/p>\n\n\n\n

“Slaba novica za \u017dolno, a dobra zame,” je bil vesel Zobek.<\/p>\n\n\n\n

“Ojej!” je zatulil Stor\u017eek, ki se je ravno takrat vrnil. “Kaj se je zgodilo?”<\/p>\n\n\n\n

Osuplo je strmel v duplinico: stene so bile na ve\u010d mestih preluknjane, lubje olupljeno, nekaj najlep\u0161ih vejic pred vhodom pa polomljenih. Njegovo stanovanje je bilo skoraj uni\u010deno.<\/p>\n\n\n\n

“Emmm,” je tudi Zobek opazil, da prijatelju ni napravil ravno najve\u010dje usluge. “Ve\u0161 … Strokovnjaki za \u010drve so pri\u0161li in … Emmm … No … Ni\u010desar niso na\u0161li.”<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/a>“Kje naj zdaj spim?” je skoraj zajokal Stor\u017eek. “\u0160e posteljico so mi razstavili.”<\/p>\n\n\n\n

“Ja, res,” je so\u010dutno pokimal Zobek. “Pri vseh teh luknjah v steni bo pono\u010di grozen prepih. \u010ce bi bila samo ena, bi jo zama\u0161il z repom, tako pa …”<\/p>\n\n\n\n

“Mol\u010di \u017ee!” je Stor\u017eek jezno zacepetal. “Ti si vsega kriv.”<\/p>\n\n\n\n

“Oprosti,” je rekel Zobek in takoj za tem veselo sko\u010dil pokonci. “\u017de vem! K meni bova \u0161la. Prostora je malo manj, ampak bova \u017ee kako. Vsaj za prvo silo.”<\/p>\n\n\n\n

In sta \u0161la res.<\/p>\n\n\n\n

Zobkov domek je bil res manj\u0161i, a je imel lep\u0161i razgled. Z nekaj le\u0161nikove kreme, ki sta jo vzela s seboj, in pala\u010dinkami, ki jih je tokrat spekel Zobek, sploh ni bilo slabo. Ko sta zve\u010der skupaj gledala son\u010dni zahod, je Stor\u017eek ugotovil, da mu pravzaprav ni\u010desar ne manjka.<\/p>\n\n\n\n

“Ostane\u0161 lahko, kolikor ho\u010de\u0161,” je rekel Zobek.<\/p>\n\n\n\n

“Bom,” se je nasmehnil Stor\u017eek. “A le pod pogojem, da pala\u010dinke vsak drugi dan pe\u010dem jaz.”<\/p>\n\n\n\n

Pravljica je iz\u0161la v slikanici Stor\u017eek v te\u017eavah<\/a> in na zgo\u0161\u010denki Lisjak prihaja<\/a>, lahko pa si jo prenesete<\/a> in poslu\u0161ate v mp3 obliki.<\/a><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/a><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

<\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Napisal Tomo Ko\u010dar Ilustriral Adriano Jane\u017ei\u010d Veveri\u010dka Zobek in Stor\u017eek sta bila najbolj\u0161a prijatelja. \u010ceprav sta \u017eivela v razli\u010dnih duplinicah, sta se kar naprej obiskovala. Zobek Stor\u017eka in Stor\u017eek Zobka. Zgodilo se je \u017ee celo, da sta se na obisk odpravila hkrati, nato pred prijateljevo duplinico zaman trkala in se ob vrnitvi nekje na pol […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":13,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_siteseo_robots_primary_cat":"","footnotes":""},"class_list":["post-35","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/35","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=35"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/35\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":295,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/35\/revisions\/295"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/13"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pravljice.org\/pravljice\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=35"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}